V tokratnem Zelenem pogovoru gostimo dr. Andrejo Poje, raziskovalko na Oddelku za strategijo, trajnostni razvoj in raziskave v SID banki. Z njo smo razpravljali o razvoju trajnostnega poročanja, prilagajanju na nove zahteve, ki jih prinaša direktiva CSRD, ter o tem, zakaj portfelj SID banke, če privzemamo zgolj zelo striktno definicijo po taksonomiji EU, še dolgo časa ne bo povsem "zelen". Dotaknili smo se tudi ukrepov za razogljičenje portfelja ter vpliva teh sprememb na stranke. 

Prvo trajnostno poročilo ste na SID banki pripravili za leto 2021. Kako ocenjujete njegov razvoj skozi čas, zlasti v kontekstu priprav na direktivo CSRD? Ste jih tekom let kaj nadgrajevali, spreminjali, prilagajali?

Na SID banki smo prvo poročilo o izvajanju družbene odgovornosti objavili že leta 2010. Takrat smo se osredotočali predvsem na družbene učinke in spodbujanje trajnostnega razvoja, kmalu zatem pa tudi na krožno gospodarstvo. Poročila smo skozi leta nenehno nadgrajevali. Okoljskim temam smo skozi leta začeli namenjati vse več pozornosti, saj so te tematike postajale vse pomembnejše tudi za naše delo in strategijo. Leta 2021 smo poročilo preimenovali v trajnostno poročilo in predstavili širši okvir trajnosti. Takrat smo razkrili tudi ogljični odtis banke, ki smo ga v letu 2022 prvič izračunali skladno s TGP protokolom (t.i. The Greenhouse Gas Protocol) in ga tudi verificirali pri zunanjih presojevalcih.

Čeprav SID banka ni zavezana k nefinančnemu poročanju po direktivi NFRD, smo se priprave trajnostnih poročil lotili prostovoljno, skladno z našo strategijo, poslovno usmeritvijo in zahtevami SDH. Kot nacionalna razvojna banka imamo mandat za financiranje in spodbujanje trajnostnega razvoja gospodarstva, kar vključuje tudi odgovorno poročanje o naših vplivih.

Danes trajnostna poročila med drugim zajemajo:

Razvoj našega poročanja, od začetnih poročil o družbeni odgovornosti do današnje oblike trajnostnega poročila, odraža našo zavezanost k izboljšanju standardov in prilagajanje poročanja sodobnim zahtevam. Direktiva CSRD zagotovo tudi za nas predstavlja nov mejnik. Naše poročilo bomo še dodatno nadgradili in ga uskladili z regulativnimi zahtevami EU, poročanje pa bo potekalo po standardih ESRS. 

Katere so največje ovire oziroma izzivi, s katerimi ste se soočili pri pripravi trajnostnih poročil in zbiranju podatkov?

Priprava trajnostnih poročil zajema obravnavo okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) učinkov tako na ravni poslovanja kot financiranja. Medtem ko pridobivanje podatkov na ravni lastnega delovanja poteka razmeroma enostavno, največje izzive predstavlja zbiranje podatkov in ocenjevanje okoljskih ter družbenih učinkov programov financiranja SID banke. Posebno zahtevno je ocenjevanje dejanskih učinkov, saj metodologije pogosto niso enotne ali jasno opredeljene.

Pomanjkanje ustreznih orodij in standardov povečuje tveganje za zeleno zavajanje (t.i. greenwashing), kjer trajnostni dosežki niso pravilno ali natančno predstavljeni. Meja med odgovornim poročanjem in ESG zavajanjem je v takih okoliščinah lahko hitro presežena, zato je potrebna dodatna previdnost. Na SID banki se tega izziva močno zavedamo in mu namenjamo posebno pozornost.

Vpeljava direktive CSRD ima ključno vlogo v tem procesu, saj prinaša smernice za večjo transparentnost, poenotenje metodologij in odpravo nepravilnosti pri poročanju.

Kako ocenjujete ključne prednosti priprave tovrstnih poročil? 

Redna priprava trajnostnih poročil povečuje preglednost, izboljšuje učinkovitost in usklajuje delovanje banke z njenimi trajnostnimi cilji. Razvoj in vzpostavitev baz podatkov predstavljata ključno prednost, saj omogočata preglednost, reden dostop do podatkov in časovno vrsto. To prispeva k učinkovitejšemu poročanju in določanju trajnostnih kazalnikov uspešnosti. Trajnostna poročila tako niso le orodje za merjenje dosežkov, temveč tudi za dolgoročno strateško usmerjanje banke, saj z natančnim merjenjem omogočajo spremljanje doseganja zastavljenih ciljev.
Na področju ogljičnega odtisa smo na primer vzpostavili jasen sistem pregledovanja in izračunavanja, ki je tudi neodvisno verificiran. Ta sistem omogoča postavljanje konkretnih ciljev in neposredno vpliva na politiko delovanja banke. Nekateri cilji iz trajnostnega poročila, kot so delež manj zastopanega spola, udeležba na izobraževanjih (merjena v urah, ne le v stroških) in cilji za zmanjšanje emisij TGP po posameznih obsegih izpustov, so vključeni med strateške cilje banke in jih redno spremljamo z operativnega vidika.

Objava trajnostnih poročil je prav tako okrepila zavedanje o pomenu zbiranja posameznih podatkov ter o širšem pomenu trajnostnih tem.

V skladu z direktivo CSRD bo SID banka od leta 2026 v trajnostnih poročilih razkrivala tudi delež svojih zelenih sredstev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne. Kako ocenjujete, da bo ta nova obveznost vplivala na kompleksnost vaših trajnostnih poročil? Kakšne spremembe pričakujete pri procesih zbiranja, obdelave in analize podatkov, pa tudi pri internih procesih dela in izvajanja trajnostne strategije? 

Priprave na razkritja skladno s taksonomijo že potekajo, saj podatek o deležu zelenih sredstev že izračunavamo in razkrivamo dvakrat letno v posebnem poglavju o upravljanju ESG tveganj v okviru razkritij stebra 3. S prehodom na poročanje skladno s CSRD pričakujemo določene prilagoditve, vendar večjih sprememb v procesih zbiranja, obdelave in analize podatkov ne predvidevamo, saj smo že vzpostavili ustrezne temelje. Prav tako ne pričakujemo dodatnih obremenitev pri izračunu kazalnika GAR (t.j. Green Asset Ratio), ki ga že izvajamo. Naša osrednja pozornost bo namenjena nadaljnjemu izboljševanju procesov, zagotavljanju skladnosti z EU taksonomijo in povezovanju teh aktivnosti z našo trajnostno strategijo.

SID banka je prenesla naloge presoje "zelenih" poslov na novo enoto namenjeno analizam komitentov, ki tako izvaja tudi okoljske presoje in označevanje poslov za ugotavljanje skladnosti z EU taksonomijo. Ti ukrepi zagotavljajo učinkovitost in skladnost procesov ocenjevanja trajnosti z regulativnimi zahtevami. Z izboljšanimi procesi bomo zagotavljali transparentnost in kakovost poročanja ter dodatno prispevali k trajnostnemu razvoju.

Kako pomembno vlogo v trajnostnih poročilih zavzema vaš zeleni portfelj, zlasti v obliki t.i. zelenih kreditov? Kako ti prispevajo k doseganju trajnostnih ciljev SID banke in širšemu prehodu k bolj trajnostnemu gospodarstvu? 

Oceno deleža zelenega portfelja, skladnega s taksonomijo EU ali drugimi okoljskimi standardi, smo že izvedli. Ugotovili smo, da delež skladnosti s taksonomijo ni visok, kar pripisujemo metodološkim omejitvam tega kazalnika, zaradi katerih tudi ne odraža celovite slike na področju trajnostnega financiranja. Zato uporabljamo dodatne kazalnike, kot je npr. BTAR oz. izračunavamo delež zelenega financiranja, ki je skladno z drugimi okoljskimi standardi. 

Pomemben vidik ocenjevanja trajnostnih učinkov financiranja v portfelju bo uvedba dodatnih kazalnikov trajnosti, ki omogočajo oceno skladnosti financiranja s cilji Pariškega sporazuma. Ti kazalniki bodo sektorsko usmerjeni, z njimi pa bomo merili učinkovitost posameznih sektorjev ali industrij pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Ključno je tudi spremljanje kazalnika ogljičnega odtisa portfelja ter njegovega zmanjševanja skozi čas.

Poudariti je treba, da portfelj SID banke ne bo povsem "zelen" v smislu financiranja izključno »čistih zelenih« projektov, saj te večinoma financirajo poslovne banke. SID banka ima ključno vlogo pri financiranju prehodnih/tranzicijskih dejavnosti in podpori industrijam v procesu razogljičenja ter energetske tranzicije. Naši krediti so zato pretežno usmerjeni v tranzicijske dejavnosti (t.i. enabling activities), ki omogočajo prehod k brezogljičnemu poslovanju ter podpirajo raziskave in razvoj trajnostnih rešitev. S tem SID banka izpolnjuje svoj mandat, saj financira projekte, ki bistveno prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki so za tranzicijo gospodarstva nujni, trenutno pa imajo visok ogljični odtis.

Čeprav zelenih poslov v trajnostnem poročilu trenutno ne izpostavljamo posebej, so ti vključeni v program SID ZELEN, ki podpira projekte z neposrednim prispevkom k doseganju trajnostnih ciljev.

Kako je priprava trajnostnih poročil vplivala na vašo strategijo? Ali poročila sledijo strategiji ali obratno? 

Priprava trajnostnih poročil pomembno vpliva na strategijo SID banke, saj omogoča natančno spremljanje in ocenjevanje napredka pri doseganju trajnostnih ciljev. Proces je vzajemen – strategija usmerja pripravo poročil, medtem ko ugotovitve iz poročil omogočajo prilagoditve in izboljšave strategije.

Trajnost je dolgotrajen proces, ki zahteva spremembo razmišljanja in poslovnih modelov, kar ni mogoče doseči čez noč. SID banka se zaveda pomena dolgoročnih zavez, ozaveščanja in prilagoditev v delovanju. Tradicionalni poslovni modeli, osredotočeni na preteklo razumevanje gospodarstva, se zdaj prilagajajo novim trajnostnim standardom in ciljem.

V SID banki opažamo vse tesnejšo povezanost med trajnostnim poročanjem in strategijo, saj so trajnostni cilji že dalj časa sestavni del našega poslovanja. Poročila sledijo strategiji, pri čemer je ključno, da najprej opredelimo jasne cilje, ki usmerjajo trajnostni razvoj. Trajnostna poročila nato odražajo uspešnost njihovega uresničevanja in služijo kot orodje za nadaljnje izboljšave.

Naša prizadevanja se osredotočajo na to, da trajnostni cilji ne ostanejo le zapisani, temveč se uresničujejo s konkretnimi ukrepi in financiranjem, ki podpirajo prehod na trajnostno gospodarstvo. S tem zagotavljamo usklajenost med strategijo, poročanjem in dejanskimi rezultati.

Kako napredujete s pripravo pravil za presojo okoljske trajnosti financiranja in določanjem deleža zelenega portfelja? Kako bodo ta pravila vplivala na vaše prihodnje ocenjevanje financiranja? 

V SID banki smo že vzpostavili pravila, ki omogočajo vključitev večjega dela novih poslov v ugotavljanje in presojo trajnosti skladno z ustreznimi okoljskimi standardi. Tako zagotavljamo pravilno in transparentno poročanje, ki natančno odraža dejansko stanje trajnostnih učinkov financiranja.

Presojo okoljske trajnosti izvaja že omenjena posebna analitska organizacijska enota, zadolžena za te postopke. Notranji akti in nadzorni procesi zagotavljajo natančnost in skladnost presoje. Na ta način zagotavljamo, da bo v  poročanje vključen večji del portfelja ter vzpostavljamo mehanizem, ki minimizira napake in preprečuje "zeleno zavajanje" (t.i. greenwashing).

V okviru presoje okoljske trajnosti pri poslih nad določeno vrednostjo preverjamo, ali je investicija ali naložba komitenta skladna z EU taksonomijo ali MRB standardi (t.i. skupna načela multilateralnih razvojnih bank in skupine IDFC). Najprej ocenimo skladnost s taksonomijo oziroma standardi, nato pa določimo delež skladnosti (npr. lahko je skladna le v polovici). Na podlagi tega ugotovimo, kolikšen delež financiranja je zelen. Tako vedno ocenjujemo lastnosti naložbe, njeno skladnost in delež, ki ustreza okoljskim standardom.

Ta pravila pomembno vplivajo na prihodnje ocenjevanje trajnosti financiranja. Omogočajo dosledno oceno trajnostnih vidikov pri odločanju o financiranju, zagotavljajo skladnost postopkov s trajnostnimi cilji in regulativnimi zahtevami ter omogočajo jasen pregled nad vplivom našega financiranja na okolje.

Na operativnem delu emisij obsega 1 in 2 ste že sprejeli konkretne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 50 % do leta 2023. Kako napredujete s postavljanjem ciljev razogljičenja na portfeljskem delu? Kako načrtujete doseganje teh ciljev in kakšen vpliv bodo imeli na obstoječe ter nove stranke?

Portfeljski del je trenutno v fazi izračunavanja, kar pomeni, da smo še v procesu analize podatkov in oblikovanja konkretnih ciljev za zmanjšanje emisij na ravni posameznih sektorjev. V prvi fazi se osredotočamo na oceno ogljičnega odtisa portfelja, pri čemer uporabljamo TGP protokol in PCAF metodologijo. Ko bo vzpostavljen celovit pregled, bomo lahko oblikovali cilje in ukrepe za zmanjševanje emisij na ravni celotnega portfelja.

Največji vpliv pričakujemo pri strankah iz podnebno kritičnih sektorjev, kjer bo potreben skrbni pregled njihovih podnebnih ciljev in načrtov razogljičenja. Ta pregled bo vključeval analizo načrtov razogljičenja ter preteklih in trenutnih projektov na tem področju. SID banka bo tekom financiranja skrbno spremljala uresničevanje teh ciljev in preverjala uspešnost podjetij pri zmanjševanju emisij.

Uspešnost strank pri zmanjševanju emisij že vpliva na ceno posojila, saj so ESG ocene tveganj že vključene v bonitetno oceno. Na ta način upoštevamo ESG dejavnike tako pri procesih obvladovanja tveganj kot pri cenovni politiki za komitente. Poleg tega bo SID banka v okviru ciljev razogljičenja vzpostavila trajnostno politiko financiranja, ki bo jasno opredelila smernice za sprejemanje odločitev, skladnih z dolgoročnimi podnebnimi cilji. Ta politika bo osredotočena na podnebne cilje in tveganja ter bo zagotavljala usklajenost financiranja z našimi trajnostnimi zavezami.